»ne dajete in prenašate samo znanja, ampak predajate naprej tudi vaše poslanstvo, vaše srce in ravno zaradi tega ste mentorji v prostovoljnih organizacijah tako zelo dragoceni, ne samo za državo, dragoceni ste za družbo.«
»institucije, ki smo jih ustvarili, da bi nam zagotovili osnovne psihosocialne dobrine, vse bolj disfunkcionalne, nanje se lahko vse manj zanesemo, kar velja tudi za mednarodne institucije.«
»Hvaležni smo vam, da ste nas opomnili na moč, ki jo ljudje nosimo v sebi, in na to, da izjemni ljudje delajo predvsem za skupnost. Le tako postajamo močnejša, bolj povezana, bolj humana in s tem tudi uspešnejša družba.«
»Hvala, da smo lahko skupaj postavili mozaik solidarnosti, ki nas združuje, in da smo v ta mozaik vgradili sporočilo svojim zanamcem – človek človeku človek.«
»Vse mu razložim, ne skrivam, kaj se dogaja zunaj na ulici. Vendar pa pri tem ne uporabljam ekspresivnih izrazov, ne pozitivnih ne negativnih, uporabljam enostaven jezik. Rečem mu, ali slišiš signal, to je alarm. Vzemiva tvoje najljubše stvari in vodo ter pojdiva v zaklonišče. Tam bova ostala, dokler ne bova slišala signala, da gremo lahko ven. Zdaj te trenutke že bolje prenaša, prej pa so ga zelo vznemirili, pokril si je ušesa, se skrival in se me oklepal.«
»Kakšne bodo dolgotrajne posledice trpljenja za duševno zdravje otrok, je v veliki meri odvisno od tega, kakšno podporo dobivajo otroci v svojem okolju, koliko doživijo dobrega, pozitivnega, ki predstavlja protiutež zlu, ki so ga doživeli, izgubi vere v človečnost, v človeštvo.«
»Izhajajoč iz te ugotovitve, smo razvili projekt psihosocialne podpore otrokom, projekt, ki je usidran v šolo. Če šola sprejme vlogo psihosocialnega pomočnika, postane ta pomoč dostopna vsem otrokom.«
»Učitelje ozaveščamo o tem, kako pomembna je njihova funkcija. Učitelji so tudi sami v vojni, skušamo tudi njim nekaj dati, jih spodbuditi, da govorijo o svojih težavah in da oni potem igrajo vlogo psihosocialnega pomočnika otrokom v razredu.«